Izberite jezik

Spam

“Spam”: nenaročeno oglaševanje po elektronski pošti

Kaj je neželena oglasna pošta (spam)

V splošnem lahko za “spam” sporočilo smatramo vsako sporočilo, ki je poslano večjemu številu naslovnikov z namenom vsiljevanja vsebine, ki se je naslovniki sami ne bi odločili prejemati. V veliki večini primerov gre za oglaševanje plačljivih storitev ali izdelkov. Ponavadi se s “spam” pošto oglašujejo izdelki ali storitve dvomljive kvalitete, velikokrat pa gre za goljufije (tipičen primer je nigerijska prevara, ki prevarantom včasih uspe tudi pri nas).

Angleška beseda “spam” se originalno nanaša na konzervirano obdelano šunko, ki je ni potrebno hraniti v hladilnikih (podoben proizvod je Gavrilovićev “mesni doručak”). V skeču Letečega cirkusa Monty Python skandiranje besede “spam” preglasi ostale dialoge, zaradi česar se leta 1994 začne beseda uporabljati za nenaročeno oglaševanje po elektronski pošti. Za prvo masovno komercialno “spam” sporočilo velja oglas za odvetniško firmo Canter & Siegel, poslan v USENET konferenčni sistem leta 1994.

Zaradi razširjenosti in neustrezne slovenske besede, ki bi povzela primeren kontekst za neželeno oglaševanje po elektronski pošti, privzemamo kar pojem iz angleščine.

Zakaj “spam” ni zaželen

Zakaj se pravzaprav tako upiramo “spamu”, ko pa vsakodnevno prejemamo papirnate oglase po navadni pošti in nenehno gledamo oglase na televizijskih kanalih? Razlogov za to je več.

“Spam” utaplja koristno komunikacijo

“Spam” predstavlja že okrog 90% vsega globalnega prometa elektronske pošte (vir: MessageLabs podatki za poletje 2009). Uporabniki in njihovi ponudniki so prisiljeni nameščati vedno nove filtre in ovire, ki “spam” odstranjujejo, saj drugače uporaba elektronske pošte v koristne namene preprosto ni več mogoča.

Argument, ki ga včasih navajajo oglaševalci, je, da je njihov “spam” popolnoma nemoteč in ga uporabniki zlahka odstranijo. Nočejo videti, da je ta način razmišljanja povzročil, da je tovrstne nadležne pošte že več kot vse druge elektronske pošte. Redna uporaba elektronske pošte brez filtrov za odstranjevanje “spama” je verjetno tudi za oglaševalce same nemogoča. Podjetja morda tudi smatrajo, da je njihov oglas “drugačne sorte” kot tisti za Viagro in da je torej njihovo oglaševanje manj sporno z etičnega vidika. O takih stvareh na koncu odloči zakonodaja, ki “spam” pri nas (in v večini razvitega sveta) prepoveduje (oglejte si, kako naša zakonodaja ureja to področje).

Večino stroškov nosi prejemnik

Pošiljatelj “spama” lahko v zelo kratkem času (od nekaj sekund do par minut) pošlje sporočilo zelo velikemu številu naslovnikov. Stroške “razmnoževanja” nosi lastnik strežnika, preko katerega je “spam” poslan, prejemniki le-tega pa plačujejo svojemu ponudniku naročnino za poštni predal in dostop do njega. Kot strošek prejemnika lahko smatramo konec koncev tudi čas, ki ga mora porabiti za čiščenje oglasov iz svojega predala. Pri papirnatih oglasih, ki se dostavljajo v navadne poštne nabiralnike, skoraj vse stroške nosi pošiljatelj. Bolj primerna analogija bi bila potemtakem oglaševanje po telefaksu ali pa po omrežjih za mobilno telefonijo preko SMS-sporočil.

Kraja resursov in nepooblaščena uporaba tujih računalnikov

Ker ponudniki interneta večinoma sankcionirajo pošiljanje “spama”, se ta ponavadi pošilja s poštnih strežnikov, ki niso v lasti pošiljatelja (ali v njegovem najemu). Pošiljatelji izrabijo napačno nastavljene strežnike ali programske napake v strežniku, ki zanje opravi razpošiljanje “spama”. S tem lastniku strežnika povzročijo stroške, ki jih drugače ne bi imel. Protiargument, da strežnik ne dela drugih stvari in ni neposredne škode, ne vzdrži zaradi dveh podrobnosti:

  1. pošiljatelj spama ne more vedeti, ali je strežnik obremenjen z drugim delom ali ne, torej ne more vedeti, če bo razpošiljanje “spama” povzročilo zastoje pri drugih opravilih
  2. samo lastnik strežnika je upravičen odločati, katera opravila bo strežnik opravljal

Zaradi vedno boljše zaščite poštnih strežnikov se vedno bolj uporabljajo podtaknjeni programi, ki z vašega računalnika pošiljajo oglase. Nekdo vas mora uspešno “okužiti” s podtaknjenim programom (t. m. spam bot), le-ta pa od oglaševalca naloži reklame in jih prične razpošiljati naokrog. Težave pa imate seveda vi, ko vam vaš ponudnik zaradi poplave oglasov prepreči pošiljanje elektronske pošte.

“Spam” ni vreden počenega groša

“Spam” velikokrat zavaja ali ponuja stvari, ki niso veliko vredne. Želite univerzitetno diplomo, magisterij ali celo doktorat znanosti ne glede na vaše znanje? Sanje vsakega pa so seveda dodaten zaslužek, ki “je brezplačen in kjer nimate nobenih obveznosti; nimate kaj izgubiti, dobite pa lahko veliko” …

Pošiljatelj “spama” vas morda želi zavesti ali ogoljufati

Pošiljatelji bodo trdili, da ste se sami prijavili za njihovo oglaševanje, pa temu ni tako. Uporabili bodo lažna imena in lažne e-poštne naslove. Sporočilo bodo posredovali tako, da bodo zakrili sledove o pravem izvoru pošiljatelja. Pravijo, da vas bodo na željo odstranili, vendar boste čez čas spet dobili podobne “ponudbe” od njih. Le zakaj vse to skrivanje, če pa pošteno ponujajo tako fantastične stvari?

“Spam” je lahko nevaren

Tu predvsem izstopajo ponaredki farmacevtskih sredstev in snovi, ki v Sloveniji niso v prosti prodaji (npr. Viagra ali anabolični steroidi).

“Spam” posledično sili uporabnike interneta v skrivanje svojega pravega e-poštnega naslova (glej tudi naslednji razdelek). S tem se okrni komunikacija v javno dostopnih debatnih skupinah in forumih. Slovenska zakonodaja ureja področje oglaševanja s tremi zakoni.

Kako pošiljatelj “spama” pride do vašega naslova

Med najpogostejše načine spadajo naslednji:

  • naslov ste objavili na svoji spletni strani
  • iz prispevkov v USENET konferenčnem sistemu
  • za dostop do neke storitve (ali programa, ki ga lahko prenesete z interneta) ste se morali registrirati s svojim naslovom; nekatera (predvsem manjša) podjetja brez vašega privoljenja prodajo zbirko naslovov osebam ali podjetjem, ki pošiljajo “spam”
  • programi, ki jih namestite na svoj računalnik, poleg opisane funkcionalnosti tudi posredujejo vaše podatke “neznancem”, ki ustvarjajo zbirke elektronskih naslovov; taki programi so znani kot “spyware” (parazitski vohunski programi)
  • preko seznama naročnikov na poštne sezname (mailing lists)

Ali namen opravičuje sredstva?

Velikokrat slišimo razlago, da se za neželeno pošto lahko smatra le tisto množično razpošiljanje elektronske pošte, ki ima pridobitniško oziroma komercialno naravo. Tak pogled je napačen, saj komercialno ozadje vsebine ni nujno potrebno za moteče dejavnike, povezane s “spam” pošto.

Javno dostopni naslovi in odjavljanje

Nemalokrat se pošiljatelj oglasa zagovarja, da so naslovi bili nabrani na javno dostopnih spletnih straneh. Takšno zbiranje lahko predstavlja ustvarjanje zbirke osebnih podatkov, ki jo lahko podjetje oblikuje le v skladu z Zakonom o varstvu podatkov.

Zopet se lahko obrnemo k analogiji: tudi telefonske številke je mogoče nabrati iz javnih virov. Vendar legalnost zbiranja številk na tak način ne pomeni, da nenehno zvonjenje domačega telefona zaradi različnih “anket” in snubljenj k “predstavitvi na domu” za konkretnega naročnika ni moteče (takšne samodejne telefonske reklame so bile ponekod v tujini izredno moteče, zato tudi naša zakonodaja omenja “sistem klicev brez človeškega posredovanja”).

In kako lahko potem podjetje sploh oglašuje?

Vsako podjetje ima še vedno na voljo naslednje možnosti:

  • oglaševanje na spletu in vpis v iskalnike
  • oglaševanje po elektronski pošti, vendar samo na naslove, katerih uporabniki so se predhodno strinjali, da želijo biti obveščeni o dejavnosti podjetja oz. produktov in storitev

Ukrepi za omejitev “spam” pošte

Preventiva

S previdnostjo lahko zmanjšamo količino “spam” pošte, ki jo bomo prejeli na svoj naslov. Pozorni moramo biti na naslednje:

Objavljanje elektronskega naslova

Pozorni bodite, kje svoj poštni naslov objavljate. Pošiljatelji vsiljene pošte pogosto s posebnimi programi preiščejo spletne strani in z njih izbrskajo vse, kar izgleda kot veljaven elektronski naslov.

Parazitski programi

Nekateri programi vsebujejo skrite komponente, s katerimi na našem računalniku poiščejo elektronske naslove, ki jih uporabljamo, in jih pošljejo zbiralcem naslovov. Ti jih nato prodajo naprej oglaševalcem. Več o tem si preberite v ločenem sestavku.

Spletni “piškotki” (cookies)

Spletni piškotek je podatek, ki ga lahko spletni strežnik ponudi vašemu spletnemu brskalniku (Netscapu ali Internet Explorerju). Običajno je spletni piškotek le unikatna oznaka, ki pa jo strežnik lahko poveže z IP-naslovom, ki ste ga imeli v uporabi, ko ste spletno mesto obiskali. Torej zaenkrat strežnik še ne ve, kdo ste in kakšen elektronski poštni naslov uporabljate. Če pa na tem spletnem mestu v obrazec vpišete svoj elektronski naslov (npr. zaradi “registracije” določenega programa), ima spletni strežnik povezavo med piškotkom in samim spletnim naslovom.

Razmislite, ali bi za potrebe registracij programov in druge prijave preko spleta, uporabili neki drugi elektronski naslov. Uporabite lahko npr. brezplačne spletne naslove.

Na spletu najdete tudi specializirane storitve, kot je npr. Spam Gourmet. Tam lahko registrirate nov elektronski naslov in določite, kam naj se pošta, ki pride na ta naslov posreduje, ter koliko sporočil naj se posreduje, preden se naslov zavrže. Ta storitev je namenjena predvsem registracijam produktov na spletu, kjer morate vpisati delujoč elektronski naslov, da vam lahko podjetje pošlje podatke za uporabo ali aktivacijo svojega produkta. Po prejetju nekaj sporočil ta naslov izgine, tako da morebitne reklame, usmerjene nanj, do vas ne pridejo.

Če ste skrbnik poštnega strežnika, obvezno preverite, ali vaš strežnik dovoli posredovanje pošte za poljubne naslove (angl. open relay). Ker velika večina internetnih ponudnikov ne dovoli razpošiljanja “spam” pošte, pošiljatelji poiščejo tuje poštne strežnike, ki bodo razpošiljanje opravili namesto njih. Preberite si navodila za konfiguracijo strežnikov.

Pritožbe glede “spam” pošte

Pritožbo naslovite na ponudnika, kjer je pošta svojo pot začela. Pri tem bodite pozorni, saj je običajno pri “spam” pošti naslov pošiljatelja lažen – lahko je naslov nedolžnega uporabnika ali pa nedelujoč izmišljen naslov. Za prijave lahko uporabite posredniško storitev, npr. SpamCop.

Če ste prejeli “spam” pošto od uporabnika omrežja ARNES, se lahko obrnete po pomoč na naslov abuse@arnes.si.

ARNES ne obravnava pritožb za “spam” pošto, ki izvira pri katerem drugem ponudniku. Pritožbe naslovite direktno na samega ponudnika, preko katerega je pošta prišla. Če ne veste, kako bi ga našli, pošto posredujte preko SpamCop posrednika.

Če je pošiljatelj slovensko podjetje, si oglejte, kako je področje zakonsko urejeno pri nas.

Odstranjevanje “spam” pošte

Za vse uporabnike Arnesove elektronske pošte je omogočena možnost izločanja neželenih sporočil (spam) iz prihajajoče elektronske pošte v posebno mapo. Storitev lahko vklopite oz. izklopite na svoji osebni strani. Priporočamo vam, da si pred tem preberete kratka navodila.

Ko smo enkrat soočeni z veliko količino vsiljene pošte, je za preventivo že prepozno. Takrat že potrebujemo filter, ki nam bo odstranil vsiljena sporočila (ali vsaj večino njih).

Večina programov, namenjenih odstranjevanju neželenih sporočil, le pomaga uporabniku pri izbrisu sporočil, preden jih v celoti prenese na svoj računalnik, ali pa uporablja nekaj enostavnih pravil za ugotavljanje, kaj je “spam” in kaj ne. Primer takšnega programa za operacijske sisteme MS Windows je MailWasher.

Program, ki izstopa, je SpamAssassin, ki vsebuje veliko število pravil za točkovanje.

 

Dodaj odgovor