Izberite jezik

Primeri

Primeri spletnih goljufij

Prijateljeva prošnja za pomoč

Po elektronski pošti se vam javi prijatelj ali znanec in vas prosi za pomoč. Na hitro opiše, kako so mu na potovanju po Afriki ukradli denar in vse dokumente. Sedaj nujno potrebuje denar, da si bo lahko kupil hrano in se vrnil domov.

Sporočila seveda ni poslal vaš prijatelj, ampak nekdo, ki mu je ukradel geslo za dostop do brezplačnega poštnega predala (kot sta npr. hotmail.com ali gmail.com). Ukradeno geslo mu omogoči, da sporočila pošlje samo osebam, s katerimi se tudi sicer vaš prijatelj dopisuje. Spodaj je primer sporočila (nedvomno je bil samodejno preveden v slovenščino).

Nigerijske “419” prevare in spletni nakupi

V t. i. nigerijski prevari želi goljuf prepričati žrtev, da ji lahko ponudi dobro plačilo za prenos velike vsote denarja preko žrtvinega bančnega računa. Za izvedbo transakcije si izmisli sorazmerno nizek strošek, ki ga mora žrtev najprej plačati, da se lahko transakcija izvede. Goljuf nato niza še druge stroške enega za drugim, dokler žrtev ne spregleda prevare. Zlorabe, ki smo jim priča v zadnjem obdobju, pa so nadgrajene z nekaterimi dodatki, ki skušajo povečati navidezno verodostojnost goljufa.

Žrtev najdejo s spletnim oglasom, npr. na bolha.com. Tam bodoča žrtev oglašuje, da želi prodati npr. mobilni telefon. Goljuf se predstavi kot možni kupec, pri tem pa navede, da je rezident evropske države, kupuje pa telefon za sorodnika v Nigeriji. Sporočila so včasih tudi prevedena v slovenščino s pomočjo Google Translate, kar je iz vsebine jasno opazno.

Pri plačilu naj bi posredoval sistem PayPal, kot zaupanja vreden sistem plačevanja preko omrežja. Žrtev naj pošlje paket in posreduje njegovo identifikacijsko številko na PayPal, ki potem sprosti plačilo. Pri tem goljuf podtakne lažna elektronska sporočila in zahteva v imenu PayPala dodatne kavcije za izvedbo transakcije. V nekem primeru je žrtev dobila tudi sporočila, ki naj bi prišla s carinske službe v Nigeriji, seveda pa je šlo še za dodaten gradnik goljufije. Spodnje slike so primeri elektronskih sporočil z opombami:

   

Prodaja avtomobila

Scenarij iz prejšnje točke deluje le za blago, ki je manjših dimenzij in se ga da hitro prodati. Goljufija pa lahko deluje tudi v drugi smeri: na slovenskem spletnem portalu za prodajo rabljenih vozil goljuf objavi oglas za prodajo avtomobila po ugodni ceni. Pri tem navede, da je avto kupil v Sloveniji, medtem ko je bil tu na začasnem delu. Sedaj pa naj bi se preselil nazaj domov (pogosto je navedena Velika Britanija) in zato prodaja avto po tako ugodni ceni. Z lažnimi sporočili logističnega podjetja vas želi prepričati, da bo avto odpremljen, le da morate najprej nakazati del kupnine (običajno nekaj tisoč eurov):

specialphones.eu

Na Evropski potrošniški center pri Zvezi potrošnikov Slovenije se je obrnilo nekaj uporabnikov, ki so želeli kupiti mobilne telefone na spletnem mestu specialphones.eu. Na lažni spletni trgovini so telefone oglaševali po četrtini siceršnje cene. Kupci so plačevali s kreditnimi karticami, telefonov pa niso prejeli. SI-CERT je dosegel umik spletne strani, primer pa preiskuje estonska policija (tam je specialphones.eu gostoval).

Lažna turistična agencija

Uporabnik nas je obvestil o tem, da je pri tuji agenciji na internetu naročil letalske karte in namestitev za potovanje na Tajsko. Kart in ostalih materialov ni nikoli prejel.

Dodaj odgovor