Skoči na vsebino

Strah hitro zleze v kosti

Včeraj je bila za nekaj časa nedosegljiva spletna stran predsednice Republike Slovenije. Razlog ni bil vdor, temveč DDoS napad oz. napad onemogočanja na daljavo. To pomeni, da so napadalci spletno mesto preplavili z množičnim prometom, ki ga običajno generirajo s pomočjo okuženih sistemov. Okuženi sistemi so povezani v t.i. botnet – mrežo okuženih računalnikov. Zaradi velikega povečanja prometa spletni strežnik ne more obdelati vseh zahtevkov, zato spletna stran na zunaj deluje nedosegljiva. Če zelo poenostavimo – predstavljajte si, da v manjšo vaško gostilno prispe velika skupina turistov, ki s številnimi naročili popolnoma ohromijo delovanje kuhinje.

Napad onemogočanja je tehnično precej nezahteven napad, ki ga lahko za nekaj 100 evrov vsakdo naroči na spletu.

Primer cenika storitve , ki se uradno predstavlja kot obremenitveni test, dejansko pa se uporablja tudi v tovrstnih napadih

Paradoksalno pa je, glede na povzročeno škodo in (ne)zahtevnost izpeljave tovrstnega napada, odziv lahko izjemen. Napadalci pridobijo veliko pozornosti, napad je sam po sebi zelo opazen (stran ni dostopna in to vsi obiskovalci lahko sami preverijo), kar se izkaže za uspešno taktiko zastraševanja. Strah hitro zleze v kosti, pojavi se občutek ogroženosti.

Dejanski cilj napadalcev je čim večja medijska izpostavljenost, ki jo izkoristijo za krepitev lastne (tudi politične) propagande in širjenje strahu med prebivalstvom. Vsakršno medijsko poročanje izkoristijo za lastno promocijo in kot dokaz zmagoslavnosti; njihovi kanali na aplikacijah za sporočanje (največkrat je to Telegram) pogosto delujejo kot storitev spremljanja medijskih objav.

Primer skrbno zabeležih objav o nedosegljivosti napadenih strani

Kaj nas čaka v prihodnje?

Izkušnje stanovskih kolegov kažejo, da tovrstni napadi na spletne strani državnih ustanov ne pojenjajo, vse od pričetka vojne v Ukrajini so stalnica. Podobne napade lahko pričakujemo tudi v Sloveniji, vse pogostejši bodo, saj kot pojasnjeno, povzročijo veliko hrupa z relativno malo vložka in se zato vedno znova izkažejo kot učinkoviti.

Še najbolj se napadalcem zoperstavimo z jasnimi informacijami, za kakšne napade sploh gre in s kritičnim vrednotenjem dejanskega učinka na varnost omrežne infrastrukture.

Preberite tudi

Nove preobleke direktorske prevare

Od sredine leta 2025 zaznavamo pojav novih oblik spletnih napadov na slovenska podjetja, ki jih uvrščamo v kategorijo t.i. direktorskih prevar (ang. CEO fraud). Gre za ciljno usmerjene napade, pri …
Več

Spletni seminar o prijavi kibernetskih incidentov

SI-CERT pripravlja spletni seminar, kjer boste izvedeli, kako prijaviti kibernetski incident in katere podatke je potrebno priložiti.
Več

Konzorcij projekta INTERCEPT na prvem plenarnem srečanju 

Konzorcijski partnerji projekta INTERCEPT smo se 17. in 18. septembra 2025 zbrali v Ljubljani na prvem plenarnem srečanju. Dvodnevni dogodek je organiziral koordinator projekta T-2 d.o.o., na njem pa smo …
Več