Na spletu odkrijete stran, ki uporablja ime, logotip in podatke vašega podjetja, vendar je niste postavili vi. Morda ponuja vaše izdelke, sprejema plačila ali od obiskovalcev zahteva prijavne podatke. Kako ugotoviti, kdo omogoča delovanje lažne strani in kam poslati prijavo?
Pri ukrepanju sta pomembna dva ponudnika:
- registrar domene, pri katerem je domena registrirana
- ponudnik gostovanja, na čigar infrastrukturi je objavljena spletna stran.
To sta lahko različni podjetji, vmes pa kakšna stran uporablja še posredniško storitev, kot je Cloudflare, zato javno vidni podatki ne razkrijejo dejanskega ponudnika gostovanja.
Lažna stran in podobna domena: kakšna je razlika?
O zlorabi identitete podjetja na spletni strani govorimo, kadar nekdo uporablja njegovo ime, logotip, kontaktne podatke ali druge prepoznavne elemente, da bi obiskovalce zavedel, da gre za uradno stran podjetja oziroma da je z njim povezana. Pri tem lahko kopira celotno spletno stran ali posamezne elemente. Takšna stran je lahko objavljena na domeni, ki je podobna domeni podjetja, lahko pa uporablja povsem drugačen spletni naslov.
Registracija podobne domene se nanaša na izbiro domenskega imena. Nekdo lahko imenu podjetja doda besedo, kot je »slovenija« ali »podpora«, uporabi drugo vrhnjo domeno (npr. .eu namesto .si) ali spremeni posamezno črko. Pri typosquattingu domensko ime posnema tipkarsko napako v izvirni domeni. Izraz cybersquatting pa označuje registracijo oziroma uporabo domene v slabi veri, ki posega v pravice lastnika originalne domene, na primer zaradi izkoriščanja ugleda znamke ali poskusa prodaje domene imetniku pravic.
Lažna stran in podobna domena se lahko pojavita skupaj, vendar sama podobnost domenskega imena še ne dokazuje zlorabe. Pri presoji je treba upoštevati tudi vsebino strani, način uporabe domene ter morebitne pravice in upravičene interese njenega nosilca. V prijavi je zato pomembno pojasniti, kako stran zlorablja identiteto podjetja oziroma zakaj menite, da registracija ali uporaba domene posega v vaše pravice.
1. Shranite dokaze
Pred prijavo zabeležite, kaj ste odkrili:
- Shranite celotne spletne naslove spornih strani, ne le domene.
- Pripravite posnetke zaslona, na katerih so vidni naslov strani (URL) in sporni elementi.
- Zapišite datum, čas in časovni pas opažanja.
- Shranite morebitna povezana elektronska sporočila v izvirni obliki.
2. Poiščite registrarja domene
Registrarja domen s končnicami .com, .net, .org, .shop, .store, .info, .online in drugimi generičnimi končnicami lahko preverite z orodjem ICANN Lookup, po postopku:
- v iskalno polje vnesite sporno domeno in zaženite iskanje
- V razdelku “Registrar information” poiščite registrarja in njihov kontaktni naslov (Abuse contact)
Če ne najdete elektronskega naslova za prijavo zlorabe, obiščite spletno stran navedenega registrarja. Poiščite rubriko Report abuse ali Abuse contact in uporabite objavljeni obrazec. Veliko ponudnikov tudi ne sprejema več prijav preko emaila ampak zgolj preko spletnega obrazca. V tem primeru običajno v odgovoru na vaš email pošljejo navodila, na kateri spletni strani sprejemajo prijave.
Za domene .si:
- uporabite vmesnik WHOIS na register.si
- preverite, kateri registrar upravlja sporno domeno.
- na uradni spletni strani registrarja poiščite navodila za prijavo zlorab.
3. Poiščite ponudnika gostovanja
Za iskanje podnudnika gostovanja najprej preverite, na katere naslove IP kaže strežnik iz spornega spletnega naslova. Za preverjanje IP naslova strežnika lahko uporabite iskalnik DIG, kjer IP naslov strežnika predstavlja A zapis.
Pridobljen IP naslov nato preverite z orodjem ICANN Lookup, kjer pridobite tudi kontaktne podatke ponudnika gostovanja.
Če je lažna stran postavljena na poddomeni (npr. prijava.primer.com), preverite celotno ime. Glavna domena lahko kaže drugam.
Organizacija, navedena pri naslovu IP, ni nujno neposredni ponudnik gostovanja spletne strani. Lahko gre za ponudnika posredniške storitve. Podatki so izhodišče za prijavo. Ponudnika lahko zaprosite, naj jo posreduje pristojni službi ali svoji stranki.
4. V primeru, da stran uporablja Cloudflare
Cloudflare je eden od ponudnikov storitev za zaščito in pospeševanje spletnih strani. Deluje kot posrednik med obiskovalcem in strežnikom spletne strani, zato uporabniku ni razviden IP naslov, kje se spletna stran dejansko nahaja, ampak IP naslov, ki pripada Cloudflare-u. Zato iz tega podatka ne morete sklepati, da je lažna stran tudi gostovana pri Cloudflaru. Obstaja sicer več ponudnikov, ki ponujajo podobne storitve, vendar pa ker Cloudflare omogoča enostavno in zastonjsko uporabo njihovih storitev, spletni goljufi pogosto uporabljajo prav njihove storitve, saj s tem vsaj delno prikrijejo svoj dejanski izvor.
Če ugotovite, da spletna stran uporablja njihove storitve, lahko zlorabo prijavite preko njihovega spletnega obrazca. V obrazcu izberete kategorijo, ki ustreza zlorabi (v teh primerih torej: Trademark/Copyright infringement) in izpolnite zahtevana polja.
Cloudflarov odziv je odvisen od storitve, ki jo zagotavlja. Kadar nastopa kot posrednik, lahko prijavo posreduje dejanskemu ponudniku gostovanja in upravljavcu strani. Kadar vsebino gosti sam, jo obravnava v okviru gostovanja.
5. Kaj vključiti v prijavo?
Prijava naj ponudniku omogoči, da hitro preveri zlorabo. Splošna navedba »ta stran kopira naše podjetje« pogosto ne pojasni dovolj. Različni ponudniki zahtevajo različna dokazila, običajno pa od vas zahtevajo naslednje pdoatke:
- Kdo prijavlja: podjetje, kontaktna oseba in vaša vloga oz. pooblastilo.
- Kje je zloraba: domena in celotni naslovi podstrani (URL).
- Kaj se dogaja: katere podatke stran zlorablja in kako zavaja obiskovalce.
- Zakaj gre za zlorabo: primerjava z uradno stranjo, posnetki zaslona in ostali dokazi.
- Kdaj ste jo zaznali: datum, čas in časovni pas.
- Kaj predlagate: preverjanje prijave in ustrezno ukrepanje – onemogočanje lažne vsebine ali omejitev delovanja domene.
- Dokazila o avtorskih pravicah: povezave do izvirnih besedil, fotografij, grafik ali drugih vsebin ter povezave do njihovih nepooblaščenih kopij. Pojasnite, kdo je imetnik pravic in na kateri podlagi zahtevate odstranitev.
Pri vrsti zahtevka jasno navedite, ali prijavljate phishing oziroma lažno predstavljanje, zlorabo domene, kršitev avtorskih pravic ali kaj drugega. Za vsako kršitev uporabite ustrezen prijavni postopek ponudnika.
Prijavo vzporedno pošljite registrarju in ponudniku gostovanja. Tujim ponudnikom prijavo podajte v angleščini.
Če gre za ponudnika storitev iz ZDA, lahko kršitev intelektualne lastnine podate tudi na podlagi njihovega zakona DMCA. Več informacij in praktičnih napotkov glede tega najdete v članku https://www.cert.si/dmca/.
Podaja prijave registrarjem in ponudnikom gostovanja ne zagotavlja odstranitve strani ali blokade domene. Odločitev glede ukrepanja je v celoti odvisna od posameznega ponudnika in nanjo na SI-CERT nimamo vpliva.
6. Kam se obrniti, če zloraba ostaja aktivna?
Če se registrar domene na prijavo zlorabe ne odzove v razumnem času ali domnevno ne izpolnjuje svojih obveznosti glede obravnave prijav, lahko pri generičnih domenskih končnicah, kot so .com, .org in .shop, vložite pritožbo pri ICANN. Priložite prvotno prijavo, dokazila in dosedanjo komunikacijo. ICANN preverja izpolnjevanje pogodbenih obveznosti registrarjev, ne odloča pa o pravicah do domene in ne odstranjuje spletnih vsebin. Sama podobnost domene z imenom podjetja zato še ne pomeni, da jo mora registrar deaktivirati.
Pri nacionalnih domenskih končnicah, kot je .si, veljajo pravila pristojnega nacionalnega registra. Za slovenske domene se lahko obrnete na Register.si, upravljalce drugih nacionalnih domenskih končnic pa najdete v zbirki IANA.
Ob izpolnjenih pogojih lahko sprožite tudi postopek reševanja domenskega spora. Za generične domene je to postopek UDRP, za slovenske domene .si pa postopek ARDS.
Takšni postopki lahko omogočijo izbris ali prenos sporne domene na upravičenega imetnika. V zahtevnejših primerih, zlasti kadar gre za kršitve pravic do znamke ali podjetja, je priporočljivo poiskati ustrezno pravno pomoč.